Varno na pot z ustreznim tlakom v pnevmatikah
Redno spremljanje tlaka v pnevmatikah je ključno za varno vožnjo. Ali veste, da je potrebno na vozilih tlak preveriti vsaj 1x na mesec? Priporočljivo je, da to storite večkrat. Še posebej, če se veliko vozite. Strokovnjaki opažajo, da se velika večina vozi z vozili, ki nimajo ustreznega tlaka v pnevmatikah. Ena izmed posledic tega je lahko počena ali predrta pnevmatika, ki je še vedno pogost vzrok prometnih nesreč.
Kako vedeti, kakšno je stanje tlaka v pnevmatikah, ne da bi se vam bilo potrebno ustavljati in ročno meriti tlak? In kako preprečiti nesreče zaradi počene pnevmatike? Na trgu obstajajo avtomatizirane tehnološke rešitve, ki vas lahko odrešijo nenehnega spraševanja o tem, kakšen tlak je v vaših pnevmatikah.
Predstavljamo vam sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah TPMS – »Tyre Pressure Monitoring Systems«. TPMS sistem vam omogoča nadzor nad pnevmatikami kar med vožnjo. Tako lahko pravočasno preprečite nevšečnosti ali celo hude prometne nesreče, ki bi se zgodile zgolj zaradi tega, ker niste pravočasno preverili tlaka v pnevmatikah.
Velikokrat pomislimo na visoke stroške, ki bi lahko oklestili naš proračun ob nakupu takšnih sistemov. Dobra novica je ta, da se strošek nakupa sistema TPMS večinoma povrne že v pičlem letu. Kako? Zaradi rednega spremljanja tlaka in pravočasnega ukrepanja se pnevmatike manj obrabijo, hkrati pa se zmanjša poraba goriva. Vaša denarnica bo vsekakor manj obremenjena. Na ta način boste tudi prizanesljivejši do okolja, saj boste prispevali k zmanjšanju škodljivih izpustov v zrak in zmanjšanju odpadnih pnevmatik. In kar je najbolj pomembno – to je dobra naložba za vašo varnost na cesti.
»Že za 0,4 bara manjši tlak od predpisanega skrajša dobo trajanja pnevmatike za 30 odstotkov, saj pride do nepravilne obrabe tekalne površine.« (AMZS 2018)
Namen sistema TPMS je nenehno spremljanje tlaka in temperature v pnevmatikah na vozilu. Kadar se pojavi kritična sprememba, kot na primer prenizek tlak, vas sistem o tem nemudoma obvesti. Pojavi se simbol, kot ga vidite na spodnji sliki, ki vas opozori, da se je potrebno ustaviti in preveriti pnevmatike.
TPMS simbol na armaturni plošči oziroma na prikazovalniku
Nekateri TPMS sistemi omogočajo prenos podatkov na računalnik. Z ustrezno programsko opremo je tako možen pregled in obdelava zabeleženih podatkov o tlaku in temperaturah v pnevmatikah. To je zanimivo predvsem za vodje avto parkov, saj pridobijo dostop do pomembnih podatkov, ki bistveno doprinesejo k učinkovitemu upravljanju z avto parkom.
To so se spraševali vsi večji proizvajalci pnevmatik. Opravili so testiranja in prišli do podobnih rezultatov. V podjetju Goodyear so prišli do naslednje ugotovitve. 1bar nižji tlak v pnevmatikah od priporočenega poveča kotalni upor za 5%. Opravili so izračun, kako to vpliva na porabo goriva. Kot primer so vzeli tovorno vozilo, ki na leto prevozi 150.000 km in ima povprečno porabo goriva 35 l/100km (cena goriva 1 eur/l). Ugotovili so, da 1bar manjši tlak v pnevmatikah od priporočenega pomeni za lastnika tovornega vozila 900 EUR dodatnih stroškov na leto samo za gorivo. Številka bi se povečala, če bi dodali še strošek, ki nastane zaradi večje obrabe pnevmatik zaradi neustreznega tlaka.
Na trgu obstajajta dve glavni skupini TPMS sistemov:
Kako delujejo direktni TPMS sistemi? Direktni sistemi ugotavljajo odstopanja s pomočjo posebnih senzorjev za tlak in temperaturo. Podatke o tlaku, ki jih pridobijo od senzorjev tlaka, kateri neposredno merijo dejanski tlak pnevmatikah, pošljejo do osrednjega računalnika, ki se nahaja v vozilu. Ta podatke obdela in končne informacije prikaže na LCD prikazovalniku – armaturni plošči. V primeru direktnih sistemov za naknadno vgradnjo se centralna enota s prikazovalnikom namesti posebej. Sistem tako neposredno komunicira s TPMS senzorji nameščenimi na platišču, ali na ventilu pnevmatike in sporoča informacije o tlaku in temperaturi ter opozori, če pride do odstopanja od referenčnih vrednosti
Vrste TPMS sistemov
Indirektni TPMS sistemi delujejo nekoliko drugače. Pri tej vrsti ni senzorjev za merjenje tlaka. Namesto tega sistem uporabi obstoječe senzorje na vozilu, ki so del drugih sistemov kot so ABS, ESP, ASR. V sodelovanju s temi sistemi preverja morebitna odstopanja od vnaprej določenih parametrov. Prva generacija indirektnih sistemov TPMS je delovala na predpostavki, da zmanjšan tlak v pnevmatikah vpliva na premer kolesa in ga je tako možno ugotavljati s senzorji za hitrost vrtenja koles - ABS. Druga generacija indirektnih TPMS sistemov pa lahko s pomočjo kompleksnih analiz in programske opreme zazna prenizek tlak v vseh kolesih.
Indirektni sistemi so integrirani v vozilo, pri čemer ne uporabljajo posebnih namenskih senzorjev za merjenje. Direktni sistemi so lahko integrirani, obstajajo pa tudi sistemi za naknadno vgradnjo. O integriranih sistemih govorimo takrat, ko je vozilo tovarniško opremljeno s TPMS s strani proizvajalca. Direktni integrirani TPMS sistemi, za razliko od indirektnih, uporabljajo posebne senzorje za merjenje tlaka. Senzorski ventili za merjenje se vgradijo neposredno v pnevmatike. Sistemi za naknadno vgradnjo, kot že ime pove, niso tovarniško integrirani. Po načinu vgradnje senzorjev za nadzor tlaka ločimo dva tipa sistemov za naknadno vgradnjo. Senzorji se lahko vgradijo v pnevmatike, lahko pa se namestijo na vrat ventila.
Na trgu lahko zasledimo številne znamke TPMS. Po kakovosti in ceni pa se med seboj bistveno razlikujejo.
Pri nakupu TPMS sistema je potrebno upoštevati različne dejavnike
Pri integriranem sistemu TPMS se informacije navadno prikazujejo na armaturni plošči. Prikažejo se na LCD prikazovalnikih, ki so načeloma potrebni za prikaz drugih informacij o stanju vozila.
Uporaba te vrste TPMS sistema lahko za tovorna vozila in osebna vozila s prikolico predstavlja težavo. Zakaj? Integrirani sistemi trenutno omogočajo spremljanje tlaka le v vlečnih, ne pa tudi v priklopnih vozilih. In ravno to je največja slabost tega sistema, saj voznik navadno najteže odkrije prenizek tlak ali predrtje pnevmatike prav na priklopnih vozilih.
Večina integriranih sistemov ne slovi po dobri uporabniški izkušnji. To se izkaže predvsem takrat, kadar pride do težav s samim sistemom. Pri večini vozil, ki so opremljeni z integriranim TPMS sistemom, je obisk pooblaščenega servisa obvezen, ko je potrebna menjava senzorja ali že zgolj ob spremembi položaja senzorja (rotiranje pnevmatik, namestitev rezervnega kolesa …). Le na ta način se lahko zagotovi ponovna vzpostavitev pravilnega delovanja sistema. Pri sistemih za naknadno vgradnjo to ni potrebno, saj so opremljeni z orodjem za daljinsko programiranje senzorjev ali pa omogočajo programiranje v sami centralni enoti. Vse intervencije na sistemu lahko izvede uporabnik vozila sam.
Pri TPMS sistemu za naknadno vgradnjo se centralna enota s prikazovalnikom namesti na armaturno ploščo ali na vetrobransko steklo. Kot centralna enota lahko služi tudi pametni telefon, na katerega se namesti za ta namen posebna aplikacija.
TPMS sistem za naknadno vgradnjo PressurePro
TPMS za naknadno vgradnjo je možno vgraditi v širok spekter vozil, vse od osebnih vozil, avtodomov, prikolic, vozil 4x4 do najrazličnejših tovornih vozil in delovnih strojev.
Kot že omenjeno, obstajata dve vrsti teh sistemov, ki jih lahko razločimo po načinu vgradnje. Na eni strani so sistemi, katerih senzorji se vgradijo v pnevmatike. Druga skupina so sistemi, katerih senzorji se vgradijo na vrat ventila – senzorje se preprosto namesti namesto pokrova ventila. Obe vrsti sistemov za naknadno vgradnjo sta enako učinkoviti. Razlika je v tem, da je vgradnja senzorskih ventilov pri slednjem bistveno lažja.
Senzorski ventili za merjenje tlaka: senzorji se lahko se namestijo namesto pokrova ventila (slika 1), lahko se vgradijo v pnevmatike (slika 2)
TPMS za naknadno vgradnjo višjega kakovostnega razreda omogočajo nadzor nad:
Nekateri tovrstni sistemi omogočajo nadzor tlaka tudi v priklopnih vozilih, za razliko od integriranih sistemov, ki tega za enkrat še ne omogočajo. V primerjavi z integriranimi sistemi TPMS sistemi za naknadno vgradnjo ponujajo bistveno večji nabor informacij, ki se nanašajo na stanje pnevmatik.
Eden takšnih sistemov, ki omogoča uporabo TPMS tudi v vozilih z menjalnimi priklopniki (sistem »drop & hook«) je TPMS proizvajalca PressurePro . Tehnologija, ki jo uporabljajo pri PressurePro, omogoča samodejno prepoznavanje in povezovanje različnih vlečnih in priklopnih vozil. Sistem nadzora pnevmatik za celotno kompozicijo je samodejno vzpostavljen takoj po priklopu vlečnega vozila. TPMS PressurePro, ki za prenos in obdelavo podatkov uporabljajo protokol SAE J1939 - standard za CAN BUS, se lahko integrira v obstoječe avtomobilske sisteme ali sisteme Fleet Management.
Veliko znanih avtomobilskih proizvajalcev (VW, Honda, Volvo, Opel, Ford, Mazda, itd.) serijsko vgrajujejo indirektne sisteme, imenovane tudi pasivne TPMS sisteme. Porast uporabe teh sistemov je posledica spremembe v zakonodaji. Tovarniška namestitev sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah je namreč postala obvezna za vsa potniška vozila v EU, homologirana po novembru 2012 in vsa nova vozila, prodana po novembru 2014. Zakaj se torej odločiti za nakup direktnih TPMS sistemov oziroma aktivnih TPMS sistemov, ko pa ima večina sodobnejših vozil serijsko vgrajene indirektne oziroma pasivne TPMS sisteme? Predstavljamo vam nekaj prednosti in slabosti obeh vrst integriranih TPMS sistemov.
PREDNOSTI | SLABOSTI |
---|---|
Večja natančnost in zanesljivost. | Za ta sistem so potrebni specifični senzorji, ki merijo tlak in temperaturo ter dodatne komponente (zaslon ali aplikacija) kar se pozna na končni ceni). |
Obveščanje o stanju posameznih pnevmatik. | Senzorji nameščeni v pnevmatikah praviloma zahtevajo servisiranje pri pooblaščenem servisu. |
Preverjanje dveh kazalcev o nizkem tlaku pnevmatik - tlak in temperatura. | / |
TPMS sistemi za naknadno vgradnjo, ki omogočajo vgraditev senzorje na vrat ventila se lahko namestijo brez pomoči strokovnjakov. | / |
PREDNOSTI | SLABOSTI |
---|---|
Nižja cena, saj gre zgolj za programsko rešitev. | Glede na raziskave, indirektni TPMS sistemi velikokrat ne javljajo točnih podatkov, kar lahko vpliva na to, da se opozorilo sproži prepozno. |
/ | Pogosta lažna opozorila predvsem, ko je cestišče mokro, ledeno ali zasneženo. |
/ | Voznik nima pregleda nad dejanskim tlakom v pnevmatikah. |
Leta 2013 je avtobus v bližini Neaplja v Italiji z 48 potniki strmoglavil iz viadukta. Nesreča je terjala 40 smrtnih žrtev in se vpisala v zgodovino kot ena hujših prometnih nesreč v Italiji. Po pričevanju preživelih bi lahko vzrok za nesrečo bil pok zadnje leve pnevmatike. Ta je ob veliki hitrosti povzročil izgubo nadzora nad vozilom. Vozilo je prebilo varnostno ograjo in zgrmelo v prepad.
Tragedija je spodbudila široko razpravo o varnosti vozil in morebitnih ukrepih, ki bi lahko preprečili ponovitev tovrstnih nezgod. Ali bi lahko uporaba sistema TPMS preprečila nesrečo?
Enoznačnega odgovora vam ne moremo podati, saj nismo seznanjeni z vsemi okoliščinami, ki so vplivale na prometno nesrečo. Na podlagi znanih dejstev pa lahko ocenimo, v kolikšni meri bi lahko TPMS preprečil podobno nesrečo.
Pnevmatika lahko poči zaradi različnih dejavnikov, kot so:
Če bi bil avtobus, ki je bil udeležen v prometni nesreči, opremljen s sistemom TPMS, bi voznik imel večji nadzor nad pnevmatikami. Sistem bi voznika pravočasno opozoril tako na nenadno izgubo tlaka kot tudi na povišano temperaturo v pnevmatikah. Eksplozija zadnje leve pnevmatike praviloma ne bi smela vplivati na vodljivost in možnost zaviranja vozila.
TPMS sistem za avtobuse pomeni večjo varnost na cesti kot tudi manjše stroške za gorivo in manjšo obrabo pnevmatik
Avtobusi so namreč projektirani tako, da mora biti možno zaviranje avtobusa tudi v primeru, ko pride do eksplozije prednjega kolesa. Domnevamo torej lahko, da tudi v drugem zadnjem levem kolesu (avtobusi so opremljeni na eni osi z dvojnimi pnevmatikami) tlak ni bil ustrezen. Vozilo je zaradi tega izgubilo stabilnost. Možnost je, da je sočasno prišlo do okvare zavornega mehanizma na zadnjem levem kolesu. Če bi bil voznik s pomočjo TPMS opozorjen, da je s pnevmatiko ali z zavornim sistemom nekaj narobe, bi lahko pravočasno upočasnil vozilo in preprečil najhujše.
TPMS sistemi, ki omogočajo arhiviranje odčitanih vrednosti v pnevmatikah (kot npr. TPMS sistem PressurePro), bi bili preiskovalcem te prometne nesreče v veliko pomoč. Preiskovalci bi imeli na razpolago podatke o stanju tlaka in temperature posamezne pnevmatike tik pred nesrečo. Tako bi lahko lažje in bolj natančno ugotovili vzrok nesreče.
Nepravilen tlak v pnevmatikah ne vpliva le na varnost. Negativen vpliv ima tudi na naravo. Zaradi nepravilnega tlaka se pnevmatike hitreje obrabijo. To na eni strani privede do hitrejšega izčrpavanja naravnih virov, potrebnih za izdelavo novih pnevmatik, na drugi strani se kopičijo odpadki zavrženih pnevmatik. Neustrezen tlak pomeni tudi večjo porabo govoriva in posledično večji izpust škodljivih snovi v okolje. Raziskave kažejo, da bi lahko v EU na letni ravni izpust CO2 v ozračje zmanjšali za kar 12 milijonov ton, če bi poskrbeli za ustrezen tlak v pnevmatikah na vozilih.
Sistem TPMS je okolju prijazen
Uporaba sistema TPMS je okolju prijazna rešitev in poskrbi, da sta lastnik vozila in narava v tako imenovani »win-win« situaciji. TPMS sistem omogoča vozniku nenehen nadzor nad pnevmatikami, zato lahko voznik pravočasno poskrbi za ustrezen tlak v pnevmatikah. Z uporabo sistema TPMS se zmanjšana poraba goriva za približno 3 %, obraba pnevmatik pa je lahko manjša kar za približno 35 %. Za lastnika vozila to pomeni manjši strošek. Narava pa je zaradi tega manj obremenjena, saj je zaradi manjše porabe goriva manjši izpust emisij CO2 v ozračje. V zraku je manjša tudi prisotnost PM10 delcev, ki nastajajo zaradi obrabe pnevmatik. Zaradi manjše obrabe pnevmatik pa se zmanjšuje tudi poseg v naravne vire, ki so potrebni za izdelavo novih pnevmatik.